Zagotovo ste že kaj slišali o dihanju. Med drugim se najverjetneje niste mogli izogniti informaciji, da moramo dihati v trebuh. Najverjetneje vam to ni kaj dosti pomagalo, če ne dihate v trebuh, ne? Ker samo vedeti, da je nekaj potrebno, še ne naredi spremembe. Jaz sem človek, ki je od rojstva naprej dihal samo s pljuči. Trebuh? Pozabite! Trebuh ni bil sploh povezan s telesom. Potem so mi, ko sem začela pred 25 leti hodit na jogo povedali, da je to potrebno, potem mi je pred desetimi leti to povedal kiropraktik, potem mi je to pred kakima dvema letoma povedal osteopat. On je še najbolj zadel, ko je rekel, da če ne diham v trebuh in če se ne držim ravno (kar je bila druga stvar, ki sem jo gojila od rojstva naprej – povešena ramena) potem se jetra ne morejo razgibavati in posledično trpijo. Ojoj, za jetra sem bila skoraj pripravljena popraviti držo in začeti dihati v trebuh. Problem je bil ta, da sem lahko to delala samo če sem se na držo in na dihanje koncentrirala. To je pomenilo, da bi se morala zaposliti kot držalka in dihalka za polni delovni čas. Ko sem preverila na zavodu so rekli, da za ta poklic še niso slišali in da bo najbrž težko, da me kdo zaposli za kaj takega.
Torej, res je, da je dihanje ena izmed tistih reči, ki je za naše zdravje vitalnega pomena. Ne samo, da zrak s sabo prinese kisik, ki ga pljuča vgradijo v kri in stransportirajo po telesu, dihanje vpliva še na marsikaj. Na primer na to, da se naši organi ves čas masirajo, vsak vdih jih stisne skupaj in vsak izdih jim da malo več prostora. To jih ˝gnete˝ in pomaga tekočini v njih, da se premika, da se razstrupljajo, da so fit. Dihanje jim daje tudi ritem, ko dihamo umirjeno organi vedo, da se lahko sprostijo in ko postane dihanje hitro vedo, da je potrebna akcija.
Zakaj torej ne dihamo tako, da bi pomagali našemu telesu delovati optimalno?
Veliko ljudi ima zaradi stresa nesproščeno trebušno prepono in nežno dihanje preprosto ni dovolj močno, da bi jo potisnilo navzdol proti organom. Če se koncentriramo še gre, naravno pa se vdih na preponi ustavi. Zakaj je prepona zakrčena? Najbrž je razlogov kar nekaj, vendar menim, da je trenutno najbolj prisoten stres. Ko smo prestrašeni dihamo plitko. Prestrašeni smo lahko zaradi trenutnih okoliščin (nekdo ali nekaj nam grozi), zaradi nečesa, kar nam mislimo, da nam grozi v prihodnosti ali pa zaradi nečesa, kar se je zgodilo v preteklosti, pa se od šoka še nismo opomogli. Pri meni (in pri marsikaterem od vas) je bil tak šok porod. Po porodu se mora telo resetirati in spustiti strah, pogosto pa tudi šok. Moje telo ga ni, zato se tudi nikoli ni imelo priložnosti razbohotiti. Zadnji dve leti sem posvetila proučevanju in odpravljanju posledic in z vami bi rada podelila čudovito vajo (ali dve) s katero lahko svojemu telesu pomagate v primeru, da ne dihate v trebuh. Dobila sem jo na MNRI terapiji in jo tekom tednov čisto malo spremenila.
Prva stvar, ki jo moramo narediti za dihanje v trebuh je torej sprostiti prepono. Uležemo se na hrbet tako, da je največja možna površina hrbta v stiku s podlago (podaljšajte hrbtenico pri glavi in medenici in potegnite narazen rlopatici), potem nekaj časa držite roki na področju prsnega koša. Ko ste pripravljeni poiščite točko pod grudnico (grudnica je tam kjer se stikajo leva in desna rebra), kjer se začne mehko tkivo. S prsti obeh rok z izdihom potisnite v smeri proti hrbtu, tako da se prsti pogreznejo v mehko tkivo tik pod rebri. Z vdihom prste spet dvignite in jih prestavite malo narazen (torej desno roko proti desni in levo proti levi). Z izdihom ponovite vajo, torej potisnite prste toliko, kolikor dopušča telo v smeri proti navzdol. To ponavljajte dokler vam ne zmanjka reber, torej dokler ne pridete čisto do roba telesa. Potem stisnite svoj pas z dlanmi iz leve in desne strani (tako kot smo si včasih merili koliko smo suhi/debeli). Naslednjič lahko ostanete s prsti na istem mestu več vdihov in izdihov. Začnete enako kot prvič, torej na izdih nežno potisnete prste v telo (na področju pod grudnico) in jih na vdih pustite tam kjer so se ustavili, potem spet izdihnite in jim dovolite, da se pogreznejo bolj globoko. Vztrajate lahko toliko vdihov in izdihov kolikor vam je prijetno. Ko boste vajo končali, boste naravno dihali v trebuh.
Ko naslednjič spet ugotovite, da je dihanje plitko, vajo ponovite. Če ste dihali plitko od rojstva ali od otroštva, jo boste morali delati nekaj časa, da bo postala prepona mehka in voljna, dihanje v trebuh pa naravno.
Prepona pa ni pomembna samo zaradi dihanja in masaže organov. Za ženske je pomembna tudi zato, ker se preko nje ˝pogovarjata˝ oziroma si izmenjujeta informacije srce in maternica. O tem bom napisala več v naslednjem prispevku.